Najbolj znana kitara
Fender Stratocaster ali na kratko strat je poleg Gibson Les Paul in Fender Telecaster kitar eden izmed najbolj znanih in prepoznavnih modelov električnih kitar. Njena oblika je postala sinonim za upodobitev električne kitare – trup, ki je pri vratu levo in desno polkrožno vrezan (spodaj bolj, da omogoča kitaristu lažji dostop do zadnjih prečk), pickguard, nižji in pod kotom oblikovan zadnji zgornji del trupa, ki daje desni roki večje udobje ter tipična velika zaobljena glava kitare.
Fenderjev Stratocaster so oblikovali Leo Fender, George Fullerton in Freddie Tavares. Luč sveta je kitara ugledala že davnega leta 1954, podjetje Fender pa jo proizvaja še danes.
Čeprav je prvotno beseda stratocaster pomenila konrekten Fenderjev model kitare, pa je do današnjega dne dobila univerzalen pomen in se uporablja za označevanje vseh kitar takšne oblike različnih proizvajalcev.
Oblika in lastnosti
Fender Stratocaster je v originalnu v sunburst (preliv iz ene v drugo barvo) kombinaciji dveh barv. Pri vratu dvakrat polkrožno vrezan trup je bil prvotno narejen iz jesena, od leta 1956 pa so ga začeli izdelovati iz jelše.
Vrat ima 21 prečk, označbe na ubiralki so v obliki črnih pik, narejen je iz javorja. Prvotno je bil vrat v celoti narejen iz javorja, a so od leta 1959 pričeli ubiralko delati ločeno iz palisandra, saj so javorjeve ubiralke hitro izgubljale barvo zaradi slabe kvalitete nitro celuloznega laka. Hkrati so ubiralke iz palisandra uporabljali tudi pri Gibsonu in so mu bili kitaristi zelo naklonjeni. Leta 1967 je bilo moč dobiti statocaster kitaro v dveh izvedbah vratu: javorjev vrat in ubiralka iz palisandra ali javorjev vrat in laminirana ubiralka iz javorja kot dodatek. Po 10 letih so se leta 1969 pri Fenderju vrnili k javorjevemu vratu iz enega kosa. Serija Stratocaster Ultra iz leta 1989 ima ubiralko iz ebenovine.
Še en koncept te kitare, ki ji daje prepoznaven izgled, je pickguard – bela plastična plošča na trupu, ki pokriva več kot polovico trupa in na katero so pritrjeni magneti in druga elektronika.
Ena izmed novosti, ki jih je uvedel Fender s strat kitaro, je tudi nefiksiran “tremolo” mostiček. Ta je bil prvotno na hrbtni strani v trup pritrjen s petimi vzmetmi, a je za bolj mehak občutek kitarist navadno dva odstranil in s tem omogočil mostičku, da “plava”. Kasneje so se na trgu pojavile tudi t.i. hard tail stratocasterce, ki imajo fiksiran mostiček in služijo tistim kitaristom, ki niso naklonjeni plavajočim tremolom, saj je rezultat njihove uporabe zaradi raztezanja in krčenja strun pogosteje razglašena kitara.
Kitara ima tri enojne (single coil) magnete, katere je bilo prvotno moč izbirati s 3-stopenjskim stikalom. Ker so kitaristi ugotovili, da je moč sproducirati nove zvoke tudi s kombinacijami dveh magnetov (npr. prvi in drugi hkrati), je Fender od leta 1977 dalje začel privzeto ponujati 5-stopenjsko stikalo. Istega leta je uvedel še eno novost na stratocasterci: srednji magnet z obratno polariteto, kar pomeni, da je njegova magnetna polariteta nasprotna ostalima dvema. Rezultat je manj brnenja pri izboru pozicije 2 in 4.
V 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja so nekateri hard rock in heavy metal kitaristi svoje strate pričeli predelovati in menjati enojne magnete s humbucker magneti – predvsem zadnje, pri mostičku z namenom proizvajanja “debelejšega” zvoka. Fender je pogruntavščino kasneje sprovedel v redno linijo kitar in jih poimenoval Fat Strat (HSS – Humbucker, Single, Single), serijo z dvema humbuckerjema (HH – humbucker, humbucker) pa Double Fat Strat. Na trgu ne manjka tudi kitar s HSH in HHH konfiguracijo magnetov.
Stratocaster in znana imena
Seznam kitaristov, ki uporabljajo stratocaster kitaro, je skorajda neskončen: Jeff Beck, Jimi Hendrix, Ritchie Blackmore (Deep Purple), David Gilmour (Pink Floyd), Eric Clapton, Stevie Ray Vaughan, Yngwie Malmsteen, Ritchie Sambora (Bon Jovi), Eric Johnson, Mark Knopfler (Dire Straits) in mnogi, mnogi drugi.
Viri: